Društvo

Avtor — 07.07.2014
Društvo je združenje najmanj treh poslovno sposobnih oseb, ki želijo uresničevati nek skupen interes. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. V kolikor pride do slednjega, ga društvo ne sme razdeliti med svoje člane.
Društvo

Društvo. (Vir slike: freeimages.com)

Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki svojo pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Vpis v register se ureja na Upravnih enotah, opravi pa ga Ministrstvo za notranje zadeve. Društvo zastopa zastopnik društva, ki je določen s temeljnim aktom. Temeljnemu aktu se pogovorno reče tudi Statut ali Pravila društva.

Društvo lahko zastopa le poslovno sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje.

Ustanovitev društva

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe.

V postopku ustanavljanja društva ustanovitelji najprej skličejo ustanovni zbor. Na njem sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva (ponavadi je to predsednik društva; izvoli pa se lahko tudi druge organe, v kolikor tako določa temeljni akt).

O vseh teh dejanjih (sklep o ustanovitvi, sklep o sprejetju temeljnega akta in sklep o izvolitvi zastopnika) se mora sestaviti zapisnik, ki mora vsebovati kraj in čas zbora ter podpise vseh ustanoviteljev. Enega od ustanoviteljev se določi kot zapisnikarja, preostala dva pa kot overovitelja.

Temeljni akt društva mora določati:

  • ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
  • namen in cilje delovanja društva;
  • dejavnost oziroma naloge društva, pri čemer je morebitne pridobitne dejavnosti potrebno navesti ločeno in v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti,;
  • pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
  • pravice in obveznosti članov;
  • način upravljanja društva;
  • zastopanje društva;
  • financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
  • način zagotavljanja javnosti dela društva;
  • način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
  • način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Če temeljni akt določa posebne dodatne pravilnike, je potrebno sprejeti tudi te ali določiti kdo in do kdaj jih mora sprejeti. Zaradi stroškov, ki nastanejo z ustanovitvijo in delovanjem društva, je v temeljnem aktu priporočljivo sprejeti tudi višino članarine.

Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva. Elektronska vloga za registracijo društva se nahaja na tej povezavi.

Zahtevi za registracijo društva morajo ustanovitelji priložiti:

  • zapisnik ustanovnega zbora;
  • temeljni akt;
  • seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
  • dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;
  • odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;
  • naslov sedeža društva;
  • podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za zastopanje;
  • podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;
  • predlog za glavno dejavnost društva.

Za registracijo društva se plača upravna taksa v višini 31,72 evrov.

Po registraciji društva je potrebno izdelati žig, če se njegova uporaba določi v temeljnem aktu in odpreti poslovni TRR pri banki.

Premoženje društva

Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu.

Preberite več za lažjo odločitev Katero obliko podjetja izbrati

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

Davčni vidik

Davčni vidik društva določa Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, torej je obdavčeno na isti način kot vsaka druga gospodarska družba, vendar z nekaj izjemami. Obdavčeno pa je samo društvo, ki se ukvarja tudi s pridobitno dejavnostjo. Nepridobitna društva torej ne plačujejo davka.

Društvo lahko vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva ali pa s temeljnim aktom ali posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:

  • da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
  • da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 evrov;
  • da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 evrov.

Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 10.000 evrov, lahko vodi le knjigo prejetih in izdanih računov, preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva.

Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja. Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo za namen državne statistike in javne objave do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti AJPES. 

Prenehanje društva

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

Društvo preneha po volji članov, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo v proračun, preostanek premoženja pa se prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve (na povezavi so dostopne tudi e-vloge za registracijo in druga dejanja v zvezi z društvi)

Pravni viri: Zakon o društvih (Zdru-1; UL RS, št. 39/2011) in Zakon o davku na dohodke pravnih oseb (ZDDPO-2; UL RS, št. 81/2013)


Oznake: ,