Podjetniki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti. Želijo biti sam svoj šef, voditi svoje podjetje in iz dneva v dan nadzorovati delovanje svojega podjetja. Prevzemajo tudi finančna tveganja, da bi kasneje uživali v finančnih nagradah. Imajo poseben duh, miselnost, ki jih vodi skozi izzive in zmage.
Storitev je občutek. Je nekaj neoprijemljivega in vendar vsi takoj vemo, kdaj smo bili deležni odlične in kdaj slabe storitve. Predvsem pa je storitev tisto, kar je zaznal vaš kupec. Važna je kupčeva percepcija.
V razmerah vedno večje brezposelnosti so čedalje pogostejši primeri, ko ljudje dobesedno “čez noč” ostanejo brez službe. V članku si preberite, kako država novopečenim brezposelnim priskoči na pomoč, da prebrodijo finančno krizo zaradi nenadnega izpada dohodka.
V članku si preberite, kako naša zakonodaja ureja izstop in pravne posledice izstopa družbenika iz podjetja. Zakon o gospodarskih družbah določa, da lahko že družbena pogodba predvidi, ali sme družbenik iz družbe izstopiti ali pa, da je lahko iz nje izključen.
V Sloveniji se za sklepanje polic z zavarovanjem odgovornosti večinoma odločajo menedžerji v srednjih in velikih podjetjih, vedno pogosteje pa jih sklepajo tudi mali podjetniki. Koristi, ki iz takih zavarovanj izvirajo, namreč daleč presegajo stroške zavarovanja.
Dolg, ki je nastal zaradi neplačanega računa (fakture), je mogoče izterjati preko sodišča z uvedbo izvršilnega postopka. Predlog za izvršbo se lahko vloži na dva načina: fizično po pošti ali elektronsko preko portala e-sodstvo.
Posameznik z ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo ali samozaposlitvijo kot samostojni podjetnik avtomatično postane gospodarski subjekt, ki z vstopom na trg in pričetkom delovanja »postane« prava uka stranka.
Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno.
Poznavanje zakonodaje je neizogiben del poslovanja vsakega podjetja. V času, ko je veljavna zakonodaja sestavljena iz vedno večjega števila zakonov, uredb, direktiv in pravilnikov, je toliko bolj pomembno, da je podjetnik vsaj okvirno seznanjen z zakoni, ki se nanašajo na poslovanje njegovega podjetja.
Letos bo Kitajska naredila korak v svoji digitalni preobrazbi, ki se je včasih zdela skoraj nepredstavljiva. Predvideva se, da bo letos 52,1% maloprodaje prišlo iz e-trgovine, kar pomeni, da bo prvič na svetu večina prodaje na drobno v celotni državi potekala prek spleta.
Zakon o dohodnini štipendije uvršča med druge dohodke in pr tem določa, da so v večini primerov neobdavčene do zneska minimalne plače ali pa celo v celoti oproščene plačila dohodnine. V prispevku predstavljamo kakšna je davčna obravnava različnih vrst štipendij pri nas.
Podjetjem, ki trenutno iščejo nove delavce je na voljo kar nekaj različnih subvencij, ki jih razpisuje Zavod za zaposlovanje. V nadaljevanju smo pripravili pregled aktualnih finančnih spodbud, v povezavi z zaposlovanjem ali usposabljanjem brezposelnih.
V zadnjem času se delodajalci zaradi posledic epidemije koronavirusa vse pogosteje soočajo z zmanjšanim obsegom dela, iz tega razloga pa pogosteje prihaja do sporazumnih prenehanj delovnih razmerij, predvsem pa do prekinitev pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Da je taka odpoved zakonita, mora delodajalec upoštevati pravila, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Poslanci državnega zbora so na včerajšnjem glasovanju potrdili nov sveženj protikorona zakonodaje, ki naj bi zajezil negativne posledice drugega vala epidemije.
Zakonodajalec je z interventno zakonodajo (ZIUJP) zaradi posledic epidemije koronavirusa predvidel določene ukrepe tudi v zvezi s postopki za pobiranje davkov. Slednji naj bi v času epidemije zavezancem za plačilo davka omogočili lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti in s tem omilili negativne učinke epidemije na njihovo poslovanje. Ker pa je veljavnost ukrepov ZIUJP v juniju prenehala, smo v tokratnem prispevku preverili kakšne možnosti zavezancem v zvezi z odlogom ali obročnim plačilom davka daje trenutno veljavna zakonodaja.
Vlada je na nedeljski večerni seji pripravila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki po svoji vsebini predstavlja novelo tretjega paketa protikorona zakonodaje in je v Državni zbor poslan na sprejetje po nujnem postopku.
Združenje Manager spodbuja čim hitrejše sprejetje tretjega svežnja t. i. protikoronskih ukrepov in subvencioniranja skrajšanega delovnika. Prožnost dela bo zagotovila večjo možnost ohranitve poslovanja podjetij in delovnih mest.
Vlada je sprejela sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja koronavirusa. To pomeni, da se bodo s 1. junijem upravni in drugi javnopravni postopki vodili kot pred uveljavitvijo začasnih ukrepov.
V tokratnem prispevku povzemamo že veljavne ukrepe, ki so trenutno na voljo delodajalcem za lajšanje posledic epidemije in spremembe teh ukrepov, ki so bile uvedene z novim paketom protikorona zakonodaje. Kateri delodajalci so torej upravičeni do pomoči, kako jo lahko uveljavijo in na kakšen način morajo o tem poročati, predstavljamo v nadaljevanju.
Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.
Vlada je sprejela sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja koronavirusa. To pomeni, da se z 1. junijem upravni in drugi javnopravni postopki vodijo kot pred uveljavitvijo začasnih ukrepov.
Združenje Manager spodbuja čim hitrejše sprejetje tretjega svežnja t. i. protikoronskih ukrepov in subvencioniranja skrajšanega delovnika. Prožnost dela bo zagotovila večjo možnost ohranitve poslovanja podjetij in delovnih mest.
Poslanci bodo na izredni seji potrjevali predlog tretjega protikorona zakona namenjenega zagonu gospodarstva po epidemiji, ki je predvidoma vreden milijardo evrov. Najbolj odmevna ukrepa, ki ju prinaša predlog sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in boni, namenjeni za pomoč turizmu. Trenutno veljavni ukrepi se iztekajo z 31. majem, zato se s sprejemom zakona precej mudi.
Po tem, ko je vlada 15. maja preklicala epidemijo koronavirusa, je na torkovi seji že obravnavala in potrdila predloge tretjega paketa protikorona zakonodaje, ki naj bi pričel veljati po 31. maju. Zaenkrat gre sicer le za predloge, kar pomeni, da so do sprejetja v državnem zboru možne še spremembe.
Številke delavcev, ki trenutno ne delajo zaradi posledic epidemije koronavirusa so visoke. Takšnim delavcem morajo delodajalci ob izpolnitvi zakonoskih pogojev izplačevati nadomestila plač, kar pa lahko predstavlja veliko breme v že tako precej negotovi in neugodni poslovni situaciji.
Bliža se rok za oddajo izjave za oprostitev marčevskih in aprilskih prispevkov za samozaposlene, kmete, družbenike in verske uslužbence. Za oprostitev marčevskih (od 13. marca naprej) in aprilskih prispevkov morajo upravičenci izjavo vložiti do konca aprila, za oprostitev majskih prispevkov pa je rok za predložitev izjave 31. maj 2020.
Vlada je na včerajšnji seji sprejela Predlog novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Tako imenovana protikorona paket 1 in protikorona paket 2 bosta predložena v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru, po nujnem postopku.
Vlada bo z obravnavo popravkov in dopolnitev trenutno veljavne protikorona zakonodaje pričela 21. aprila, njihovo sprejetje pa lahko pričakujemo do konca prihodnjega tedna. Kateri so torej najpomembnejši sklopi, ki jih drugi sveženj ukrepov obravnava in na kakšen način širi krog upravičencev do pomoči?