Pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba je tista, s katero se zastopnik zaveže, da bo skrbel, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem. Slednjo lahko naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, razmerje med strankama pa je po naravi posla zaupno in trajno.
Dolg, ki je nastal zaradi neplačanega računa (fakture), je mogoče izterjati preko sodišča z uvedbo izvršilnega postopka. Predlog za izvršbo se lahko vloži na dva načina: fizično po pošti ali elektronsko preko portala e-sodstvo.
Vlada Republike Slovenije je na 238. dopisni seji 14. 7. 2021 sprejela nove spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. S tem se spreminja povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
Obstaja omejeno število načinov, na katere je možno zapreti d.o.o., in sicer redna ali prisilna likvidacija, prenehanje po skrajšanem postopku, izbris in stečaj. V prispevku so omenjeni postopki predstavljeni s postopkovno-formalnega in stroškovnega vidika.
Posameznik z ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo ali samozaposlitvijo kot samostojni podjetnik avtomatično postane gospodarski subjekt, ki z vstopom na trg in pričetkom delovanja »postane« prava uka stranka.
Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb.
Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno.
Lastnik nepremičnine je v primeru prodaje svoje nepremičnine zavezan k plačilu davka na promet nepremičnin. Poleg tega pa v določenih primerih postane tudi zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala, ki pa se plača le v primeru, če je bila nepremičnina pridobljena po 1.1.2002.
Pri spregledu pravne osebnosti je pomenljivo, da je Slovenija pravzaprav ena izmed redkih držav, ki ima ta pravni institut sploh zakonsko urejen. To je najbrž posledica dejstva, da je bilo v naši državi v začetku devetdesetih let razumevanje korporacijskega prava še v povojih.
Ste vedeli, da se najemna pogodba po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih odpoveduje samo sodno? Marsikdo si kot začetnik v poslu iz takšnih ali drugačnih razlogov ne more privoščiti lastnih poslovnih prostorov, zato se veliko podjetnikov ali gospodarskih družb odloča za najem.
V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z “navadnega” ali drugače rečeno “polnega” s.p. na “popoldanski” s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas.
Zakon o dohodnini štipendije uvršča med druge dohodke in pr tem določa, da so v večini primerov neobdavčene do zneska minimalne plače ali pa celo v celoti oproščene plačila dohodnine. V prispevku predstavljamo kakšna je davčna obravnava različnih vrst štipendij pri nas.
Podjetjem, ki trenutno iščejo nove delavce je na voljo kar nekaj različnih subvencij, ki jih razpisuje Zavod za zaposlovanje. V nadaljevanju smo pripravili pregled aktualnih finančnih spodbud, v povezavi z zaposlovanjem ali usposabljanjem brezposelnih.
V zadnjem času se delodajalci zaradi posledic epidemije koronavirusa vse pogosteje soočajo z zmanjšanim obsegom dela, iz tega razloga pa pogosteje prihaja do sporazumnih prenehanj delovnih razmerij, predvsem pa do prekinitev pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Da je taka odpoved zakonita, mora delodajalec upoštevati pravila, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Poslanci državnega zbora so na včerajšnjem glasovanju potrdili nov sveženj protikorona zakonodaje, ki naj bi zajezil negativne posledice drugega vala epidemije.
Zakonodajalec je z interventno zakonodajo (ZIUJP) zaradi posledic epidemije koronavirusa predvidel določene ukrepe tudi v zvezi s postopki za pobiranje davkov. Slednji naj bi v času epidemije zavezancem za plačilo davka omogočili lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti in s tem omilili negativne učinke epidemije na njihovo poslovanje. Ker pa je veljavnost ukrepov ZIUJP v juniju prenehala, smo v tokratnem prispevku preverili kakšne možnosti zavezancem v zvezi z odlogom ali obročnim plačilom davka daje trenutno veljavna zakonodaja.
Po poročanju FURSa je bilo od petka, 19. junija, do ponedeljka, 22. junija, do 16. ure pri ponudnikih unovčenih že 3.394 bonov v skupnem znesku nekaj več kot 424 tisoč evrov. V zvezi z njihovim unovčevanjem pa se še vedno pojavlja kar nekaj vprašanj, zato v nadaljevanju odgovarjamo na tista najpogosteje zastavljena.
Vlada je na nedeljski večerni seji pripravila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki po svoji vsebini predstavlja novelo tretjega paketa protikorona zakonodaje in je v Državni zbor poslan na sprejetje po nujnem postopku.
Vlada je sprejela sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja koronavirusa. To pomeni, da se bodo s 1. junijem upravni in drugi javnopravni postopki vodili kot pred uveljavitvijo začasnih ukrepov.
V tokratnem prispevku povzemamo že veljavne ukrepe, ki so trenutno na voljo delodajalcem za lajšanje posledic epidemije in spremembe teh ukrepov, ki so bile uvedene z novim paketom protikorona zakonodaje. Kateri delodajalci so torej upravičeni do pomoči, kako jo lahko uveljavijo in na kakšen način morajo o tem poročati, predstavljamo v nadaljevanju.
Vlada je sprejela sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja koronavirusa. To pomeni, da se z 1. junijem upravni in drugi javnopravni postopki vodijo kot pred uveljavitvijo začasnih ukrepov.
Poslanci bodo na izredni seji potrjevali predlog tretjega protikorona zakona namenjenega zagonu gospodarstva po epidemiji, ki je predvidoma vreden milijardo evrov. Najbolj odmevna ukrepa, ki ju prinaša predlog sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in boni, namenjeni za pomoč turizmu. Trenutno veljavni ukrepi se iztekajo z 31. majem, zato se s sprejemom zakona precej mudi.
Po tem, ko je vlada 15. maja preklicala epidemijo koronavirusa, je na torkovi seji že obravnavala in potrdila predloge tretjega paketa protikorona zakonodaje, ki naj bi pričel veljati po 31. maju. Zaenkrat gre sicer le za predloge, kar pomeni, da so do sprejetja v državnem zboru možne še spremembe.
Številke delavcev, ki trenutno ne delajo zaradi posledic epidemije koronavirusa so visoke. Takšnim delavcem morajo delodajalci ob izpolnitvi zakonoskih pogojev izplačevati nadomestila plač, kar pa lahko predstavlja veliko breme v že tako precej negotovi in neugodni poslovni situaciji.
Bliža se rok za oddajo izjave za oprostitev marčevskih in aprilskih prispevkov za samozaposlene, kmete, družbenike in verske uslužbence. Za oprostitev marčevskih (od 13. marca naprej) in aprilskih prispevkov morajo upravičenci izjavo vložiti do konca aprila, za oprostitev majskih prispevkov pa je rok za predložitev izjave 31. maj 2020.
Vlada je na včerajšnji seji sprejela Predlog novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Tako imenovana protikorona paket 1 in protikorona paket 2 bosta predložena v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru, po nujnem postopku.
Vlada bo z obravnavo popravkov in dopolnitev trenutno veljavne protikorona zakonodaje pričela 21. aprila, njihovo sprejetje pa lahko pričakujemo do konca prihodnjega tedna. Kateri so torej najpomembnejši sklopi, ki jih drugi sveženj ukrepov obravnava in na kakšen način širi krog upravičencev do pomoči?
V aplikaciji eDavki je že omogočen dostop do izjave, s katero bodo samozaposleni uveljavili pravico do mesečnega temeljnega dohodka.
V tokratnem prispevku povzemamo odgovore FURSa, podane na najpogosteje zastavljena vprašanja v zvezi s prvim paketom davčnih ukrepov, ki jih za pomoč gospodarstvu in prebivalcem uvaja nov interventni zakon.
Samozaposleni (s.p.) bodo prejeli neke vrste UTD – nadomestilo za izpad prihodkov, prav tako bodo pokriti vsi socialni prispevki, vendar le v primeru, da se je ta izpad res zgodil. Podjetja bodo oproščena ZPIZ prispevkov, delovno aktivni bodo zaradi večje ogroženosti prejeli 200 evrov dodatka, na voljo je tudi kritje stroškov za delavce na čakanju. Pazite na pogoje!
