Podjetnik se lahko že ob ustanovitvi podjetja ali pa kasneje odloči, da bo postal zavezanec za DDV. Najpogostejša razloga za to sta večinsko poslovanje s pravnimi osebami ali poslovanje s tujino. Kako postati davčni zavezanec in kakšni so pogoji za to, si preberite v nadaljevanju.
Na vprašanje, katere so osnove računovodstva, ki jih mora vedeti vsak samostojni podjetnik in tudi tisti, ki ima d.o.o., vam bo odgovoril sledeči članek. V njem najdete razlage pojmov kot so dolgoročna sredstva, kratkoročna sredstva, viri sredstev, itd.
Vinjeta je v Sloveniji obvezna za vse avtoceste in hitre ceste v upravljanju DARS. Vinjeta je naprodaj od decembra prejšnjega leta in bo v prihodnjem letu obarvana kovinsko-oranžno. Vinjeta spada v kategorijo davčno priznanega odhodka cestnine na službeni poti, zato jo lahko podjetniki uveljavljate v stroške.
Podjetniki, ki so se odločili za sistem obdavčitve po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, med letom ugotovijo, da tovrstna obdavčitev zanje ni najbolj ugodna. Kdaj lahko opravijo prehod z normiranca na t.i. navaden s.p. oz. d.o.o. in na kakšen način, si lahko preberete v nadaljevanju.
Vrednost podjetja je lahko dejstvo, npr. knjigovodska vrednost, tj. razlika med sredstvi in obveznostmi podjetja, lahko pa je le ocena, ki izhaja iz npr. tržne vrednosti (kakšno vrednost bi za podjetje določil potencialni kupec), diskontirane, vlagateljeve, likvidacijske, zavarovalne vrednosti itd.
Enotna strokovna opredelitev davčne blagajne ne obstaja. To so sistemi in modeli, ki na bolj ali manj učinkovit način zagotavljajo, da podatki o izdanih računih in prometu davčnih zavezancev odražajo dejansko stanje.
Vsi podjetniki si prej ali slej začnejo postavljati vprašanja kot so: kaj lahko dam v stroške, kako dokazujem, da so ti stroški upravičeni, kako lahko optimiziram poslovni rezultat? Dobro je, da o tem razmišljamo celo leto in ne šele decembra ali celo januarja.
FURS je objavil strateške usmeritve in prioritete pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov v 2017. Letni načrt inšpekcijskega nadzora je pripravljen na podlagi analize tveganja, sistemski inšpekcijski nadzor pa se izvaja nad pravilnostjo in pravočasnostjo plačevanja davkov, carine in drugih dajatev.
Za vsako podjetje ali s.p. je zelo pomembno, da si čimbolj znižuje davčno osnovo. V članku si lahko preberete, kaj je pomembno, da lahko vaše podjetje uveljavlja telefonske pogovore kot strošek ter kaj potrebujete za sklenitev naročniškega razmerja.
Finančna uprava RS je objavila sporočilo za javnost, da bo v letu 2017 podaljšan rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Do sedaj je veljalo, da je ta rok 15. januar, z letom 2017 pa se ta rok prestavi na 28. februar.
Davčni vidik društva določa Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, torej je obdavčeno na isti način kot vsaka druga gospodarska družba, vendar z nekaj izjemami. Medtem ko je društvo, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo obdavčeno, pa nepridobitno društvo ne plačuje davka.
Delodajalci lahko delavcem, skladno s 126. členom Zakona o delovnih razmerjih, v decembru izplačajo dodatke k redni letni plači. Takim izplačilom pogovorno rečemo božičnica, čeprav obstaja razlika med božičnico, 13. plačo in drugimi ugodnostmi.
Delodajalci lahko delavcem, v skladu z Zakona o delovnih razmerjih, v decembru izplačajo dodatke k redni letni plači. Nagrajevanje delavcev dokazano prispeva k boljšemu poslovanju podjetja. Prav s tem namenom ZDR-1 omogoča, da je lahko sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
Predstavljamo vam kratek povzetek davčne obravnave daril, predvsem tistih, ki si jih med seboj podarijo podjetniki. Poslovna darila so ustaljena praksa v podjetjih, ki jih največ podarijo v prihajajočem mesecu decembru.
Pri nakupovanju blaga iz tujine končna cena ni nujno enaka tisti ceni, ki jo določi prodajalec iz tujine. V nekaterih primerih je za uvoženo blago potrebno plačati še carino, trošarino in davek na dodano vrednost.
S 1. januarjem 2015 so v veljavo stopile spremembe Direktive Sveta EU, kar je k nam prineslo tudi nekaj sprememb v pravilih za določanje kraja obdavčitve za storitve, opravljene končnim potrošnikom (Business to customer – B2C).
Za uspešen prehod v nov sistem (sistem “vse na enem mestu” ali sistem mini VEM) je nujna seznanitev z administrativnimi zahtevami in postopki, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje o DDV na področju mednarodnega poslovanja s končnimi potrošniki.
Finančna uprava RS je izdala sporočilo za javnost, namenjeno tistim, ki še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini. FURS bo podatke vsekakor pridobila, če ne od zavezancev, pa na podlagi izmenjave informacij s tujimi institucijami.
Vlada je potrdila predlog sprememb. Do konca letošnjega leta naj bi bila sprejeta tako imenovana »mala davčna reforma«, ki vnaša spremembe v tri zakone: Zakon o dohodnini, Zakon o dohodku pravnih oseb in Zakon o davčnem postopku.
V trenutni gospodarski situaciji gospodarski subjekti med drugim vse težje izpolnjujejo tudi svoje davčne obveznosti do države. V ta namen je FURS pred kratkim na svoji spletni strani objavil informacijo o možnosti odloga plačila davčnih obveznosti.
Ste v lanskem letu prejeli račun, ki je imel obračunan DDV iz druge države članice EU ali tretje države? Ali veste, da ste pod določenimi pogoji upravičeni do vračila tega DDV? V nadaljevanju so predstavljena pravila ter postopek, kako zahtevati vračilo DDV v EU ali v tretjih državah.
Državni zbor je v letu 2015 sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki je v veljavo stopil s 1. avgustom 2015 in v prakso gotovinskega poslovanja vpeljuje tako imenovane davčne blagajne.
Davčna zakonodaja se dnevno spreminja, kar pomeni, da ji je vedno težje slediti. Eden izmed ključnih davkov, s katerim se sreča podjetnik, je Davek na dodano vrednost. Sicer se zdi, da gre za enostavno obdavčitev, vendar lahko ta davek kaj hitro postane kompleksen in zapleten.
Glede na to, da se pojavlja vrsto vprašanj povezanih s poslovanjem s tujimi dobavitelji, je v nadaljevanju predstavljena obravnava prejetega računa za storitve, ki jih je opravil davčni zavezanec iz druge države članice EU, za slovenskega naročnika.
Z morebitnim sprejemom novele zakona o davčnem postopku se davčnim zavezancem – samozaposlenim osebam obeta poenostavitev pri plačevanju prispevkov za socialno varnost. V kolikor bo novela zakona sprejeta, bo pričela veljati s 1.1.2017.
Vlada je objavila predloge davčnih sprememb za leto 2017. Poleg nadaljevanja t. i. Mramorjeve davčne reforme, ki znižuje obdavčitev dohodkov iz dela in povečuje davčno breme pravnim osebam, pa je vlada pripravila tudi predlog sprememb na področju pobiranja davkov.
Kot zavarovanka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, med katere je uvrščena kot oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ima mati, ki vodi s.p., pravico do materinskega dopusta, ki sodi med pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki svojo pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Ustanovljeno ne sme biti z namenom pridobivanja dobička – v kolikor do slednjega vendarle pride, pa ga društvo ne sme razdeliti med svoje člane.
Pri svojem delu se nenehno srečujemo z vprašanji podjetnikov glede davčno nepriznanih odhodkov. Da bi se izognili nepravilnostim pri poslovanju, je pomembno, da podjetnik pozna določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in podzakonskih aktov, ki se nanašajo na odhodke podjetja.
Davčni inšpekcijski nadzor je namenjen preverjanju pravilnosti poslovanja davčnega zavezanca. S poglobljenim vpogledom želijo davčni inšpektorji preveriti, ali se podatki iz davčnega obračuna ujemajo z dejanskim stanjem v določenem obdobju.
